O nas

Ernest Novak, dr. med. je leta 1994 diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se po študiju zaposlil v Splošni bolnišnici Celje, kjer je po pripravništvu in sekundarijatu pričel opravljati specializacijo iz splošne kirurgije. Specialistični izpit je opravil leta 2001, takoj zatem pa pričel usposabljanje iz plastične kirurgije v Deželni univerzitetni bolnišnici v Innsbrucku na Oddelku za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo. Leta 2002 se je vrnil v celjsko bolnišnico in nadaljeval z delom na oddelku za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo.

Estetski medicini in kirurgiji je predan že več kot 20 let, redno pa se udeležuje slovenskih, predvsem pa mednarodnih srečanj strokovnjakov s področja plastične kirurgije in estetske medicine, da svojim pacientom zagotovi najbolj varne in učinkovite metode, tehnike. Hkrati kot strokovnjak zaradi svojih dolgoletnih izkušenj in predanosti estetski medicini vodi tudi različne delavnice, kjer svoje znanje in izkušnje prenaša naprej.

Resnično izjemne izkušnje na področju estetske medicine in kirurgije, na tisoče obravnavanih pacientov ter več kot 15 letna uporaba botoksa, različnih polnil in drugih tehnik, potrjujejo, da Ernest Novak, dr. med, spada med vodilne slovenske strokovnjake na področju minimalno invazivnega pomlajevanja, predvsem pa injiciranja polnil s hialuronsko kislino in botulinum toksina.

Verjame, da je le zadovoljen človek lahko uspešen človek in da mu je s korekcijami videza svojih pacientov dan redek privilegij dodajanja koščkov v mozaik njihovega zadovoljstva. Sam se tako bogati v sodelovanju s pacienti in skupnem odkrivanju njihovih želja, ki ga vodijo do vedno novih spoznanj, da sta estetska medicina in kirurgija orodji za doseganje zadovoljstva modernega človeka.

Asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., je leta 2006 diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se nato zaposlila na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana). Od leta 2008 je zaposlena na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je tudi opravljala specializacijo iz dermatovenerologije. Specialistični izpit iz dermatovenerologije je leta 2014 opravila s pohvalo. Leta 2017 je bila imenovana na mesto asistentke na Katedri za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi danes aktivno udeležena pri izobraževanju bodočih zdravnikov. Leta 2022 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo.

Ukvarja se s celotnim področjem dermatovenerologije, tako z obravnavo kožnih tumorjev kot vnetnih bolezni kože (akne, luskavica, atopijski dermatitis, itd). Na Dermatovenerološki kliniki, kjer je obenem vodja flebološke dejavnosti, pa se še zlasti poglobljeno ukvarja s flebologijo – zdravljenjem bolezni ven ter zdravljenjem sistemskih kožnih bolezni z uporabo sistemskih in bioloških zdravil.

Aktivno sodeluje in se dodatno izobražuje na slovenskih in mednarodnih dermatoloških strokovnih srečanjih ter je avtorica številnih prispevkov s področja dermatologije, tako v strokovnih kot splošnih publikacijah.

Asist. dr. Kristina Drusany Starič, dr.med. je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2002 in se nato zaposlila na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Od leta 2005 je zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je tudi opravila specializacijo iz ginekologije in porodništva. Bila je predsednica združenja specializantov
ginekologije in porodništva Slovenije.

Leta 2011 je opravila specialistični izpit iz ginekologije in porodništva. Leta 2017 je postala doktorica znanost. Je asistentka za področje ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s celotnim področjem ginekologije, z največjim poudarkom na ginekološki kirurgiji. Njeno delo obsega predvsem rekonstrukcija medeničnega dna, težave povezane s staranjem in nezmožnostjo zadrževanja urina ter blata. Na Karlovi univerzi v Pragi se je dodatno izobraževala iz ultrazvoka medeničnega dna. Aktivno sodeluje na slovenskih in mednarodnih ginekoloških znanstvenih in strokovnih srečanjih, kjer je tudi prejela več nagrad za najboljši prispevek.

Sodeluje v mednarodnih in domačih raziskovalnih projektih. Napisala je številne prispevke s področja ginekologije v strokovnih in znanstvenih revijah. Posebno skrb posveča izobraževanju specializantov ter študentov. Predava na slovenskih in mednarodnih izobraževanjih, ter je v organizacijskih in strokovnih odborih.

V skladu z določili Zakona o pacientovih pravicah in na njegovi podlagi sprejetih predpisov zagotavljamo uresničevanje pravic z namenom, da bi na ta način prispevali k večji kakovosti zdravstvenih storitev in oskrbe, ki vam jih nudimo. V naši ustanovi spoštujemo pravice pacientov in njihovih družin, spodbujamo k enakopravnem in aktivnem sodelovanju pri izbiri in poteku zdravljenja ter spoštujemo vsakogar kot človeka ter njegova moralna, kulturna, verska, filozofska ter druga osebna prepričanja.

Dovolite nam, da v nadaljevanju na kratko predstavimo glavne pravice in dolžnosti pacienta, ki izhajajo iz Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o zdravstveni dejavnosti in internega Pravilnika o Varovanju osebnih podatkov:

1. Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe, do nujne medicinske pomoči ter ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in preprečitev bolezni.

2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino. Otrokom in drugim ogroženim skupinam so pri zdravstveni oskrbi poleg pravic, ki jih določa ta zakon, zagotovljene še posebne pravice, ki so opredeljene kot aktivna skrb države in jih določajo drugi predpisi. Vsi zaposleni se zavedajo svoje odgovornosti do ranljive populacije pacientov, kot so otroci, starejši, invalidi, duševno prizadeti.

3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Vsak pacient ima pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik in izvajalec zdravstvenih storitev, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoč, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoče ali kadar tako določa zakon.

4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v RS in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.

5. Pravica do spoštovanja pacientovega časa. Izvajalec zdravstvenih storitev nujno medicinsko pomoč pacientu opravi takoj. Pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoč in je ni mogoče opraviti takoj, izvajalec zdravstvenih storitev pacienta uvrsti na čakalni seznam, pri čemer upošteva strokovne standarde glede stopnje nujnosti. Izvajalec zdravstvenih storitev zagotovi telefonsko naročanje in elektronske oblike naročanja ter delo organizira tako, da pacient ne čaka dlje, kot je to potrebno.

6. Pravica do obveščenosti in sodelovanja v procesu zdravljenja. Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi, pravico do obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, o izidu predlaganega medicinskega posega oziroma zdravljenja, možnih

tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve, morebitnih drugih možnostih zdravljenja, o postopkih in načinih zdravljenja, ki v RS niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ima tudi pravico o seznanjenosti s potekom zdravljenja po medicinskem posegu ter do aktivnega sodelovanja pri celotnem zdravljenju. Pacient ima tudi pravico, da pri njegovem zdravljenju sodeluje tudi družina.

7. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju. Pacient lahko da privolitev ustno, z ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, ali pisno, kadar tako določa zakon.

8. Pacient ima pravico do zavrnitve predlaganega zdravljenja oz. prekinitve obstoječega zdravljenja, pravico do zavrnitve temeljnih postopkov oživljanja in pravico odreči se postopkom ohranjanja pri življenju.

9. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje. Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz Zakona o pacientovih pravicah.

10. Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo in da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom, zato mora za natančno obravnavo kakršnekoli bolečine, na to opozoriti medicinsko osebje.

11. Pravica do drugega mnenja. Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje. Pred uveljavitvijo te pravice morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.

12. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Pacient ima ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Pacient ima ob kršitvi pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo pravico vložiti pritožbo pri Informacijskemu pooblaščencu, Zaloška 59, 1000 Ljubljana ali na: [email protected].

13. Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V našem centru pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštujemo pacientovo zasebnost, zlasti njegovo moralno, kulturno, versko, filozofsko in drugo osebno prepričanje, ob upoštevanju medicinske doktrine. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov in drugi zakoni ter Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov), kjer je opredeljen tudi nadzor dostopa vsega osebja do podatkov v informacijskem sistemu. Če potrebujete pojasnila glede vaših pravic do varstva osebnih podatkov, nam pošljite sporočilo na [email protected] ali nas pokličite po telefonu na 01 513 70 70. V primeru, da menite, da je prišlo do kršitve vaših pravic, povezanih z obdelavo vaših osebnih podatkov, lahko naslovite pritožbo na Informacijskega pooblaščenca, Zaloška 59, 1000 Ljubljana ali na: [email protected].

14. Pravica do odločanja o vsebini in obsegu posredovanja zdravstvenih podatkov, ki se posredujejo sorodnikom ali drugim osebam. Politika družbe je, da se pacient lahko samostojno odloča o obsegu posredovanja osebnih zdravstvenih informacij sorodnikom in drugim osebam.

15. Zdravstveni in drugi delavci, ki pri svojem delu zvedo za podatke o zdravstvenem stanju pacienta, so te podatke dolžni varovati in jih nimajo pravice sporočati drugim osebam. Razkrijejo ali posredujejo jih lahko le tistim, ki so za to pooblaščeni z zakonom in le v obsegu, katerega določajo področni zakoni. Vsem drugim se osebni podatki lahko razkrijejo ali posredujejo le na podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Za mladoletno osebo dajo privolitev njeni starši ali skrbniki, za osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta opravilna sposobnost, pa njeni skrbniki.

16. Obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja. Obdelava osebnih podatkov izven postopkov zdravljenja je dopustna tudi, če to določa zakon.

17. Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic. Pristojna oseba za sprejem in obravnavo zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic ter zastopniki pacientovih pravic so skupaj z uradnimi urami, načini vložitve zahteve ter kontaktnimi podatki, objavljeni na oglasnem mestu v čakalnici.

18. Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Pri uresničevanju njegovih pravic pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic. Kontaktne podatke zastopnikov pacientovih pravic po krajih lahko najdete na spletni strani Ministrstva za zdravje:
http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/pacientove_pravice/zastopniki_pacientovih_pravic/

Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pacient dolžan:
1. dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja;

2. v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil;

3. pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem dati vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa, obvestiti zdravstvene delavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem;

4. biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev;

5. spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev;

6. skladno z internim pravilnikom o preprečevanju okužb seznaniti zaposlene o možnosti prebolevanja nalezljivega obolenja; spoštovati standarde za higieno rok (navodila za higieno rok so na voljo ob umivalnikih);

7. v roku 14 dni po izostanku z opravičljivim razlogom ustno ali pisno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje;

8. za otroke mlajše od 15 let je obvezno spremstvo staršev oziroma zakonitih zastopnikov.